25. Šukljetov dan – 14. oktober 2026, Bohinj (Hotel Bohinj)

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,

Letošnji Šukljetov dan bo za Slovensko geotehniško društvo posebej pomemben, saj se bomo srečali že na 25. izvedbi tega tradicionalnega strokovnega dogodka, ki že vrsto let povezuje slovensko geotehniško stroko, spodbuja izmenjavo znanja in izkušenj ter ustvarja prostor za razpravo o aktualnih strokovnih izzivih in prijateljsko druženje.

V sredo, 14. oktobra 2026, vas vljudno vabimo v Hotel Bohinj v Ribčev laz v Bohinju, kjer bomo jubilejni 25. Šukljetov dan obeležili z osrednjim Šukljetovim predavanjem ter dvema vabljenima prispevkoma domačih predavateljev.

Dogodek bo imel letos tudi poseben društveni pomen, saj bo v njegovem okviru potekala volilna skupščina Slovenskega geotehniškega društva. Ob zaključku sedanjega mandatnega obdobja bomo pregledali opravljeno delo ter izvolili organe društva za novo mandatno obdobje.

Strokovno druženje bomo nadaljevali tudi naslednji dan, v četrtek, 15. oktobra 2026, s strokovno ekskurzijo, v okviru katere si bomo ogledali projekt Nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice, Sanacijo zahodne cevi predora Karavanke ter Plaz v zaledju naselja Koroška Bela in sistem monitoringa.

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na jubilejnem 25. Šukljetovem dnevu ter skupaj z nami soustvarite še eno prijetno srečanje slovenske geotehniške skupnosti.

Predavanja

prof. dr. Franz Tschuchnigg,TU Graz

Osrednje 25. Šukljetovo predavanje

Osrednje 25. Šukljetovo predavanje bo imel prof. dr. Franz Tschuchnigg, mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju računalniške geotehnike in numeričnega modeliranja geotehničnih problemov.

Prof. dr. Franz Tschuchnigg deluje na Inštitutu za mehaniko tal, temeljenje in računalniško geotehniko Tehniške univerze v Gradcu (TU Graz). Njegovo raziskovalno in strokovno delo je osredotočeno predvsem na uporabo naprednih numeričnih metod, zlasti metode končnih elementov, za analizo obnašanja zemljin in geotehničnih konstrukcij ter na razvoj in uporabo naprednih konstitutivnih modelov. Pomemben del njegovega dela predstavlja tudi povezovanje sodobnih geotehničnih pristopov z novimi tehnologijami, kot so informacijsko modeliranje gradenj (BIM), strojno učenje in digitalizacija geotehničnih procesov, ob vse večjem poudarku na trajnostnem načrtovanju geotehničnih konstrukcij.

V strokovnem delu programa bosta sodelovala še dva vabljena predavatelja.

Andrej Ločniškar, nekdanji sodelavec DRI upravljanje investicij, d. o. o.

Geotehnika pri velikih infrastrukturnih projektih

Andrej Ločniškar, univ. dipl. inž. geologije, je več kot štiri desetletja deloval na področju inženirske geologije in geotehnike pri zahtevnih infrastrukturnih projektih. Večino poklicne poti je preživel v Cestnem inženiringu, DDC in današnjem DRI upravljanje investicij, kjer je sodeloval pri številnih ključnih cestnih, železniških in drugih infrastrukturnih projektih, med drugim pri predoru Karavanke, drugem tiru Divača–Koper, tretji razvojni osi ter sanacijah velikih plazov. Dolgoletno je dejaven tudi v Slovenskem geotehniškem društvu, ki mu je leta 2022 podelilo naziv častnega člana.

V predavanju bo predstavil osebni pogled na geotehniko pri velikih infrastrukturnih projektih skozi lastne izkušnje ter konkretne primere in zgodbe iz dolgoletne inženirske prakse.V ospredju bo razvoj pomena geotehnike in drugih geoznanosti pri načrtovanju, gradnji in spremljanju velikih infrastrukturnih objektov. Izhodišče predstavljajo izkušnje pri gradnji zahodne cevi predora Karavanke leta 1985, sledijo veliki cestni projekti in obdobje NPIAC, ki ga zaznamujejo zahtevni časovni in finančni okviri, geološko-geotehnična presenečenja ter postopno oblikovanje sistematičnega strokovnega pristopa k obvladovanju geotehničnih tveganj.Pomemben del predavanja predstavljajo tudi izkušnje z delovanjem geološko-geotehničnega konzilija, geotehničnega sveta za predore in revizijske komisije za projektno dokumentacijo ter z geotehničnim spremljanjem objektov med gradnjo in v času njihove uporabe.Predavanje se bo dotaknilo tudi obdobja širjenja dejavnosti DRI na komunalno infrastrukturo, projekte RCeRO in ARAO ter visokogradnjo, nato pa prehoda na področje železniške infrastrukture, kjer so se pokazale posebnosti in izzivi prenosa dobrih praks iz cestogradnje. Izkušnje bodo ponazorjene s konkretnimi primeri in fotografskim gradivom s projektov Pragersko–Hodoš, Maribor–Šentilj in drugi tir Divača–Koper (2TDK). Sklepni del bo namenjen geodetskemu, geološkemu, geotehničnemu in hidrogeološkemu spremljanju gradnje vzhodne cevi predora Karavanke, s čimer se zgodba simbolično vrne na izhodišče predavateljeve poklicne poti.

Asist. dr. Blaž Janc, UL NTF

Interakcija med vzorci kamnin in miniaturnimi kotalnimi diski pri laboratorijskem preizkušanju

Asist. dr. Blaž Janc je leta 2025 zaključil doktorski študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaposlen na Oddelku za geotehnologijo, rudarstvo in okolje. Na isti fakulteti je leta 2013 diplomiral, leta 2015 pa magistriral. Poleg pedagoškega in strokovnega dela se posveča tudi raziskovanju. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s proučevanjem obrabe rezalnih orodij pri mehaniziranem izkopu predorov s predorskimi vrtalnimi stroji (TBM), kar je bilo tudi osrednje področje njegove doktorske raziskave. V ta namen je zasnoval in razvil poseben laboratorijski aparat, ki omogoča preizkušanje obrabe miniaturnih kotalnih diskov na vzorcih kamnin. Zaradi interdisciplinarne narave raziskovalnega področja sodeluje tudi s strokovnjaki s področij materialov, metalurgije, geologije in gradnje predorov.

V predavanju bo predstavil rezultate laboratorijskega proučevanja interakcije med vzorci sedimentnih kamnin in miniaturnimi kotalnimi diski. Preizkusi z miniaturnimi jeklenimi diski, katerih materialne lastnosti so primerljive z dejanskimi kotalnimi diski predorskih vrtalnih strojev, so bili izvedeni na vzorcih peščenjaka, apnenca, meljevca in konglomerata. Na podlagi meritev izgube mase vzorcev kamnin in miniaturnih kotalnih diskov glede na kotalno razdaljo bo prikazal, katere lastnosti kamnin pomembno vplivajo na proces rušenja kamnine in obrabo kotalnih diskov. Predstavljeni rezultati so pomembni tudi z vidika njihove uporabe pri praktičnem načrtovanju in izvajanju izkopov predorov s tehnologijo TBM.

Program

Sreda, 14. 10. 2026
12:00 – 13:00	Registracija
13:00 – 13:30	Otvoritev 25. Šukljetovega dne
13:30 – 14:30	Šukljetovo predavanje prof. dr. Franz Tschuchnigg, TU Graz
14:30 – 15:00	Odmor
15:00 – 15:30	Andrej Ločniškar: Geotehnika pri velikih infrastrukturnih projektih

15:30 – 16:00	asist. dr. Blaž Janc, UL NTF: Analiza mehanizmov obrabe kotalnih diskov predorskih vrtalnih strojev pri izkopih predorov v trdih kamninah

16:00 – 16:30	Odmor
16:30 – 18:00	Volilna skupščina
19:00____________	Večerja

Četrtek, 15. 10. 2026	_______________________________________________________________________________________
9:30 – 14:30	Strokovna ekskurzija
14:30	Kosilo

Prevoz na ekskurzijo je v lastni režiji, oziroma skladno z dogovorom z ozirom na prostorske omejitve na posameznih lokacijah. Kotizacija za ekskurzijo vključuje kosilo.