Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
Letošnji Šukljetov dan bo za Slovensko geotehniško društvo posebej pomemben, saj se bomo srečali že na 25. izvedbi tega tradicionalnega strokovnega dogodka, ki že vrsto let povezuje slovensko geotehniško stroko, spodbuja izmenjavo znanja in izkušenj ter ustvarja prostor za razpravo o aktualnih strokovnih izzivih in prijateljsko druženje.
V sredo, 14. oktobra 2026, vas vljudno vabimo v Hotel Bohinj v Ribčev laz v Bohinju, kjer bomo jubilejni 25. Šukljetov dan obeležili z osrednjim Šukljetovim predavanjem ter dvema vabljenima prispevkoma domačih predavateljev.
Dogodek bo imel letos tudi poseben društveni pomen, saj bo v njegovem okviru potekala volilna skupščina Slovenskega geotehniškega društva. Ob zaključku sedanjega mandatnega obdobja bomo pregledali opravljeno delo ter izvolili organe društva za novo mandatno obdobje.
Strokovno druženje bomo nadaljevali tudi naslednji dan, v četrtek, 15. oktobra 2026, s strokovno ekskurzijo, v okviru katere si bomo ogledali projekt Nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice, Sanacijo zahodne cevi predora Karavanke ter Plaz v zaledju naselja Koroška Bela in sistem monitoringa.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na jubilejnem 25. Šukljetovem dnevu ter skupaj z nami soustvarite še eno prijetno srečanje slovenske geotehniške skupnosti.
Predavanja
Letošnji Šukljetov predavatelj: prof. dr. Franz Tschuchnigg,TU Graz
From Geotechnical Data to Numerical Modelling: Towards Automated, ML-Enhanced and Uncertainty-Aware Computational Geotechnics
Osrednje 25. Šukljetovo predavanje bo imel prof. dr. Franz Tschuchnigg, mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju računalniške geotehnike in numeričnega modeliranja geotehničnih problemov. Prof. dr. Franz Tschuchnigg deluje na Inštitutu za mehaniko tal, temeljenje in računalniško geotehniko Tehniške univerze v Gradcu (TU Graz). Njegovo raziskovalno in strokovno delo je osredotočeno predvsem na uporabo naprednih numeričnih metod, zlasti metode končnih elementov, za analizo obnašanja zemljin in geotehničnih konstrukcij ter na razvoj in uporabo naprednih konstitutivnih modelov. Pomemben del njegovega dela predstavlja tudi povezovanje sodobnih geotehničnih pristopov z novimi tehnologijami, kot so informacijsko modeliranje gradenj (BIM), strojno učenje in digitalizacija geotehničnih procesov, ob vse večjem poudarku na trajnostnem načrtovanju geotehničnih konstrukcij.
POVZETEK PREDAVANJA: Geotehnika je po svoji naravi zaznamovana z omejenimi, nepopolnimi in prostorsko spremenljivimi informacijami o razmerah v tleh in lastnostih materialov. Ta negotovost vpliva na vse faze procesa geotehnične analize, od pridobivanja in interpretacije podatkov terenskih raziskav in laboratorijskih preiskav do izdelave modelov tal, določanja parametrov in numeričnega modeliranja. V predavanju je obravnavan potek dela od heterogenih geotehničnih podatkov do naprednega numeričnega modeliranja, s posebnim poudarkom na avtomatizaciji, metodah, podprtih s strojnim učenjem, ter eksplicitnem upoštevanju nezanesljivosti podatkov. Obravnavane so metode za določanje geoloških in geotehničnih značilnosti iz različnih virov podatkov ter metode za prenos teh informacij v tridimenzionalne modele tal, pri čemer je poudarjena vloga konceptualnih modelov tal.
Podatkovne baze, nadomestni modeli in napredne tehnike identifikacije parametrov so predstavljeni kot sredstva za učinkovito povezovanje razpoložljivih geotehničnih podatkov s parametri konstitutivnih modelov, z geometrijo konstrukcij in robnimi pogoji. Na tej podlagi so predstavljeni pristopi za predstavitev in širjenje geoloških in geotehničnih negotovosti v numeričnih analizah. Vpliv nezanesljivih geoloških stikov in prostorsko spremenljivih parametrov materiala je prikazan v okviru naključne metode končnih elementov, pri čemer so ponazorjeni njihovi vplivi na napovedani geotehnični odziv, njegovo variabilnost in mehanizme porušitve.
Primeri uporabe na praktičnih geotehničnih problemih kažejo, kako lahko ti pristopi podprejo avtomatizirano interpretacijo podatkov, identifikacijo parametrov, numerično modeliranje in inženirsko presojo, ki upošteva negotovosti. Predavanje zato zagovarja integriran računski potek dela. Posebna pozornost je namenjena novim možnostim avtomatizacije in pristopom, podprtim s strojnim učenjem, pri čemer je posebej poudarjeno, da sta za zanesljive računske geotehnične napovedi ključnega pomena strokovna inženirska presoja ter ustrezen konceptualni model tal.
V strokovnem delu programa bosta sodelovala še dva vabljena predavatelja.
Andrej Ločniškar, nekdanji sodelavec DRI upravljanje investicij, d. o. o.
Geotehnika pri velikih infrastrukturnih projektih
Andrej Ločniškar, univ. dipl. inž. geologije, je več kot štiri desetletja deloval na področju inženirske geologije in geotehnike pri zahtevnih infrastrukturnih projektih. Večino poklicne poti je preživel v Cestnem inženiringu, DDC in današnjem DRI upravljanje investicij, kjer je sodeloval pri številnih ključnih cestnih, železniških in drugih infrastrukturnih projektih, med drugim pri predoru Karavanke, drugem tiru Divača–Koper, tretji razvojni osi ter sanacijah velikih plazov. Dolgoletno je dejaven tudi v Slovenskem geotehniškem društvu, ki mu je leta 2022 podelilo naziv častnega člana.
V predavanju bo predstavil osebni pogled na geotehniko pri velikih infrastrukturnih projektih skozi lastne izkušnje ter konkretne primere in zgodbe iz dolgoletne inženirske prakse.V ospredju bo razvoj pomena geotehnike in drugih geoznanosti pri načrtovanju, gradnji in spremljanju velikih infrastrukturnih objektov. Izhodišče predstavljajo izkušnje pri gradnji zahodne cevi predora Karavanke leta 1985, sledijo veliki cestni projekti in obdobje NPIAC, ki ga zaznamujejo zahtevni časovni in finančni okviri, geološko-geotehnična presenečenja ter postopno oblikovanje sistematičnega strokovnega pristopa k obvladovanju geotehničnih tveganj.Pomemben del predavanja predstavljajo tudi izkušnje z delovanjem geološko-geotehničnega konzilija, geotehničnega sveta za predore in revizijske komisije za projektno dokumentacijo ter z geotehničnim spremljanjem objektov med gradnjo in v času njihove uporabe.Predavanje se bo dotaknilo tudi obdobja širjenja dejavnosti DRI na komunalno infrastrukturo, projekte RCeRO in ARAO ter visokogradnjo, nato pa prehoda na področje železniške infrastrukture, kjer so se pokazale posebnosti in izzivi prenosa dobrih praks iz cestogradnje. Izkušnje bodo ponazorjene s konkretnimi primeri in fotografskim gradivom s projektov Pragersko–Hodoš, Maribor–Šentilj in drugi tir Divača–Koper (2TDK). Sklepni del bo namenjen geodetskemu, geološkemu, geotehničnemu in hidrogeološkemu spremljanju gradnje vzhodne cevi predora Karavanke, s čimer se zgodba simbolično vrne na izhodišče predavateljeve poklicne poti.
Asist. dr. Blaž Janc, UL NTF
Interakcija med vzorci kamnin in miniaturnimi kotalnimi diski pri laboratorijskem preizkušanju
Asist. dr. Blaž Janc je leta 2025 zaključil doktorski študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaposlen na Oddelku za geotehnologijo, rudarstvo in okolje. Na isti fakulteti je leta 2013 diplomiral, leta 2015 pa magistriral. Poleg pedagoškega in strokovnega dela se posveča tudi raziskovanju. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s proučevanjem obrabe rezalnih orodij pri mehaniziranem izkopu predorov s predorskimi vrtalnimi stroji (TBM), kar je bilo tudi osrednje področje njegove doktorske raziskave. V ta namen je zasnoval in razvil poseben laboratorijski aparat, ki omogoča preizkušanje obrabe miniaturnih kotalnih diskov na vzorcih kamnin. Zaradi interdisciplinarne narave raziskovalnega področja sodeluje tudi s strokovnjaki s področij materialov, metalurgije, geologije in gradnje predorov.
V predavanju bo predstavil rezultate laboratorijskega proučevanja interakcije med vzorci sedimentnih kamnin in miniaturnimi kotalnimi diski. Preizkusi z miniaturnimi jeklenimi diski, katerih materialne lastnosti so primerljive z dejanskimi kotalnimi diski predorskih vrtalnih strojev, so bili izvedeni na vzorcih peščenjaka, apnenca, meljevca in konglomerata. Na podlagi meritev izgube mase vzorcev kamnin in miniaturnih kotalnih diskov glede na kotalno razdaljo bo prikazal, katere lastnosti kamnin pomembno vplivajo na proces rušenja kamnine in obrabo kotalnih diskov. Predstavljeni rezultati so pomembni tudi z vidika njihove uporabe pri praktičnem načrtovanju in izvajanju izkopov predorov s tehnologijo TBM.
Program
| Sreda, 14. 10. 2026 | |
|---|---|
| 12:00 – 13:00 | Registracija |
| 13:00 – 13:30 | Otvoritev 25. Šukljetovega dne |
| 13:30 – 14:30 | Šukljetovo predavanje prof. dr. Franz Tschuchnigg, TU Graz |
| 14:30 – 15:00 | Odmor |
| 15:00 – 15:30 | Andrej Ločniškar: Geotehnika pri velikih infrastrukturnih projektih |
| 15:30 – 16:00 | asist. dr. Blaž Janc, UL NTF: Interakcija med vzorci kamnin in miniaturnimi kotalnimi diski pri laboratorijskem preizkušanju |
| 16:00 – 16:30 | Odmor |
| 16:30 – 18:00 | Volilna skupščina |
| 19:00____________ | Večerja |
| _______________________________________________________________________________________ | |
|---|---|
| Četrtek,15.10. | Strokovna ekskurzija Aktualni geotehnični izzivi na območju občine Jesenice |
| 9:30 – 11:00 | Nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice: predstavitev projekta (Uroš Sebastjan Belak, DRI) in voden ogled gradbišča (DRI/IRGO/Igmat) |
| 11:00 – 12:30 | Sanacija predora Karavanke: predstavitev projekta in voden ogled sanacijskih del v predoru (Marko Žibert in Žan Turnšek, Elea iC) |
| 12:30 – 14:15 | Protipoplavni ukrepi za zaščito vasi Koroška Bela: Predstavitev geoloških in hidrogeoloških razmer zaledja (dr. Tina Peternel, GEO-ZS) in voden ogled izvedenih protipoplavnih ukrepov (dr. Jošt Sodnik, Tempos) |
| 14:15 – 15:30 | Kosilo |
Za vse, ki boste prenočili v hotelu Bohinj 14. 10., so do 30. septembra 2026 rezervirane sobe. Rezervacijo uredite neposredno pri ge. Sari Stranjaković, (sara.stranjakovic@alpinia-group.si), v zadevo sporočila pa navedite »Rezervacija sobe – »25. Šukljetov dan SloGeD, 14.–15. 10. 2026«
Prevoz na ekskurzijo je v lastni režiji, oziroma skladno z dogovorom z ozirom na prostorske omejitve na posameznih lokacijah. Kotizacija za ekskurzijo vključuje kosilo.
| Prijava | Kotizacija za člane SloGeD | Kotizacija za nečlane | Kotizacija za ekskurzijo |
|---|---|---|---|
| do 9. 10. 2026 | 170,00 € | 200,00 € | 30,00 € |
| po 9. 10. 2026 | 200,00 € | 230,00 € | 30,00 € |
Kotizacija vključuje:
- zbornik predavanj
- osvežitev med odmori
- slavnostno večerjo
Prijavnica za pokrovitelje, razstavljavce in oglaševalce
Vljudno vas vabimo, da se jubilejnemu 25. Šukljetovemu dnevu pridružite kot pokrovitelj, razstavljavec ali oglaševalec v zborniku predavanj. Vaša podpora pomembno prispeva ne le k uspešni izvedbi dogodka, temveč tudi k izmenjavi strokovnega znanja, povezovanju stroke ter nadaljevanju tradicije Šukljetovih dni.
Kraj dogodka: Hotel Bohinj, Ribčev Laz, Bohinj
Datum dogodka: sreda, 14. oktober 2026
Strokovna ekskurzija: četrtek, 15. oktober 2026
- Zlati pokrovitelj Šukljetovega dne: 2.000 EUR
Vključuje kotizacijo za 3 osebe, razstavni prostor v preddverju dvorane oziroma po dogovoru v dvorani, celostranski barvni oglas v zborniku predavanj, objavo logotipa na spletni strani SloGeD s povezavo na spletno stran pokrovitelja ter 3-minutni nagovor v otvoritvenem delu prireditve.
- Srebrni pokrovitelj Šukljetovega dne: 1.500 EUR
Vključuje kotizacijo za 2 osebi, razstavni prostor, celostranski barvni oglas v zborniku predavanj ter objavo logotipa na spletni strani SloGeD s povezavo na spletno stran pokrovitelja.
- Bronasti pokrovitelj Šukljetovega dne: 1.000 EUR
Vključuje kotizacijo za 1 osebo, celostranski barvni oglas v zborniku predavanj, razstavni prostor ter objavo logotipa na spletni strani SloGeD s povezavo na spletno stran pokrovitelja.
- Oglas v zborniku predavanj: 400 EUR
Vključuje celostranski barvni oglas v zborniku predavanj in objavo logotipa na spletni strani SloGeD s povezavo na spletno stran oglaševalca.
Prijave pošljite na: info@sloged.si
